APDEJT.si

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Ruski finančni nadzorni organ Rosfinmonitoring je nekdanjega premierja Mihaila Kasjanova in ekonomista Sergeja Gurieva dodal na seznam "ekstremistov in teroristov". S tem se je seznam, ki vključuje več kot 19.000 posameznikov in 800 pravnih oseb, po začetku vojne v Ukrajini močno povečal. Kasjanov je bil premier v prvih štirih letih vladanja Vladimirja Putina. Poleg tega so ruske oblasti preprečile poskus atentata na sekretarja ruskega sveta za varnost Sergeja Šojguja, ki so ga načrtovale ukrajinske obveščevalne službe. Atentat naj bi se zgodil med Šojgujevim obiskom grobov njegovih sorodnikov na moskovskem pokopališču Trojekurovskoe.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Čelnik Mosta, Nikola Grmoja, je obtožil Sigurnosno-obveščevalno agencijo (SOA), da ne ščiti hrvaških nacionalnih interesov. Vlada naj bi financirala protihrvaške aktivnosti, pri čemer je Grmoja izpostavil financiranje razstave o zapuščini Dejana Medakovića, soavtorja Memoranduma SANU. Grmoja je izjavil, da če kdo destabilizira Hrvaško, je to ravno SOA in vlada.

Predsednik Donald Trump se je v torek v Beli hiši srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom, ki je obljubil 1 bilijon dolarjev naložb v ZDA. To je njegov prvi obisk Bele hiše po umoru novinarja Washington Posta leta 2018.

Richard Moore, nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6, je v intervjuju za Financial Times dejal, da pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu opaža dve različni politični "inkarnaciji": hladnokrvno in ideološko.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o incidentih, v katerih so Palestince pošiljali v tunele v Gazi, za katere so izraelske sile sumile, da bi lahko vsebovali eksploziv. Izrael je prejel truplo enega od zadnjih štirih talcev iz Gaze, ki je bil predan Rdečemu križu. Hamas zahteva dokaz o življenju in takojšnjo izpustitev svojih članov, medtem ko se Izrael sooča z zahtevnim preizkusom zaradi sprememb v regionalnih pritiskih.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Uradniki v Kolumbiji so sporočili, da bo država nadaljevala z izmenjavo obveščevalnih podatkov z mednarodnimi agencijami, ki se borijo proti trgovini z drogami.

Vladimir Putin je izvedel operativno srečanje s stalnimi člani Sveta za varnost Ruske federacije. Na srečanju je Putin zahteval nujno poročilo od Vladimirja Kolokolceva, vodje Ministrstva za notranje zadeve, in razpravljal o boju proti kibernetski kriminaliteti.